Jezikovni algoritmi za hitro učenje

Jezikovni algoritmi so še posebej pomembni pri učenju jezikov iz drugih jezikovnih skupin.  

 

Pri učenju kitajščine in finščine pa tudi nemščine in francoščine lahko z njimi učenje izredno pospešimo. 

 

Algoritmi nam pokažejo skrite značilnosti posameznega jezika, z njimi pa najdemo in prepoznamo vzorce, ki nam pomagajo pri učenju besedišča in slovničnih pravil.

 

 

 

 

Vir: Cornell University

 

 

 

Recimo, da se učite angleščino in vam učitelj pokaže tole sliko,  ter vas prosi, da na njej pokažete, kaj je dax.  Show me the dax.

Na levi prepoznate skodelico (cup), na desni pa je neznan predmet. Večina ljudi bo brez oklevanja takoj pokazala na vijolično tableto. Za nas je to nekaj preprostega, saj znajo izbrati pravi objekt že otroci pri treh letih. 

 

Psihologi take avtomatizme imenujejo nezavedna pristranskost. V konkretnem primeru gre za uporabo mehanizma vzajemne nezdružljivosti.

 

Vzajemna nezdružljivost temelji na predpostavki, da ima en predmet samo eno ime. Ta mehanizem je še posebej pomemben na začetku učenja jezika, saj pospešuje učenje novih besed. Kasneje lahko predstavlja problem, ker ima posamezen predmet oziroma pojem lahko več pomenov.  

 

Če pa bi vas učitelj vprašal, kaj je cup-dax, bi verjetno morali malo premisliti ali ne gre vendarle za drugo ime za skodelico.

Takih pristranskosti je pri učenju tujih jezikov še več, otroci na primer tvorijo preteklik s pripono -ed tudi pri nepravilnih glagolih in tako lahko rečejo go-ed namesto went. Šele kasneje, ko jih popravljajo starši, se intuitivno naučijo tudi nepravilnih glagolov. Otrokom vse to ne predstavlja posebne težave, saj se od drugega leta starosti pa do konca gimnazije dnevno naučijo povprečno 10 besed na dan.

 

Večji problem imamo odrasli,  ki po 17. letu izgubimo sposobnost avtomatskega učenja oz. se nam ta precej zmanjša.  Zato je pri učenju tujega jezika ključna uporaba jezikovnih algoritmov in obrazcev, ki izkoriščajo podobnost med besedami. Z njimi lahko pospešimo učenje tujega jezika, saj s pomočjo algoritma/pravila avtomatsko pripisujemo pomene posameznim besedam in jih zapisujemo v jezikovni spomin.