21. decembra bo premiera filma Stevena Spielberga Adventures of Tintin. To je dobro iztočnica za razmišljanje o vplivu masovnih medijev na učenje tujih jezikov.
Dejstvo je, da sta tako TV generacija kot internetna generacija zrasli v "dvojezičnem" okolju, saj so njuni pripadniki stalno v stiku z glasbo, filmi in risankami. Najprej je bil glavni distribucijki kanal angleških popevk radio, ki pa je bil kot slušni medij, manj uspešen pri spontanem seznanjanju generacije s tujim jezikom. Uspešnejši je bil MTV, ki je poleg slušnega, nudil še vizualno okolje. Walkman je glasbo naredil zares mobilno in obenem prvi ustvaril izolirano intimno okolje med glasbo/jezikom ter polsušalcem, okolje, ki je bilo potopljeno v tuj jezik in je omogočalo spontano akvizicijo. Šele internet pa je prinesel popoln stik, popularni "total immersion", kjer so poslušalci s slušalkami izolirani od zunanjega (slovensko govorečega) okolja, potopljeni v angleško govorico (petje) in sliko/film oz. kulturo. Obenem pa je to medij, ki omogoča podnapise, iskanje tekstov in tako zelo poveča razumljivost in s tem hitrost učenja. In zato internetna generacija angleščino uporablja tako rekoč spontano, saj je to "materinščina" njenega sveta glasbe in subkulture.
Podobno je tudi s kultnimi filmi in ikonami, kot je Tintin. Če ga iz stripa spremenijo v digitalen film, nam pri učenju jezika pomagata še suspenz in zgodba, ki sta naravna spominska opora.
Tole je napovednik novega filma z dovršeno animacijo/simulacijo:
In tole epizoda iz risanega filma starejše generacije:
